Starost psa
Ko je kuža mlad in razigran, komaj čakamo, da ga peljemo na izlet, v poletnih dneh po možnosti k vodi, da lahko tudi malo čofota po plitvini, če ne celo zaplava. Uživamo, ko si nabira kondicijo in zmore tudi kakšen zahtevnejši vzpon. Takrat ne razmišljamo, da pasje življenje teče precej hitreje kot človeško. Če imamo srečo, je kar nekaj let s psom vse v redu, potem pa pride obdobje, ko se morda pojavi bolezen in se naše dejavnosti z njim ne morejo več tako brezskrbno nadaljevati kot nekoč. Vemo, da so sprehodi koristni za zdravje, če pa ima kakšno težavo, bi jo preveč gibanja morda še poslabšalo. Starejšim psom lahko začne popuščati srce, dobijo zdravila in njihovi sprehodi morajo postati bolj počasni in ne predolgi, predvsem pa se je treba izogibati vročini.
Pravšnja teža
Ljudje si ravno prav kilogramov želimo tako zase kot za svoje kužke. Razen tistih psov, ki morajo po standardu imeti nekaj zalog maščobe, ni priporočljivo, da nasedemo prosečemu pogledu štirinožnega prijatelja in mu verjamemo, da je lačen. Po njegovi presoji je bil obrok, še posebno če je bila hrana okusna, premajhen, ampak vse je odvisno od velikosti psa in od tega, koliko kalorij porabi čez dan. Paziti moramo, da ne pride do začaranega kroga: ker kuža rad je, mu damo malo preveč, ker pridobi težo, se mu ne ljubi več toliko gibati, in tudi poležavanje vpliva na njegovo težo. Ko se zavemo, da je predebel, ni rešitev to, da ga začnemo gnati ob kolesu v dobri veri, da mu bo to koristilo. Ne samo da mu ne koristi, lahko mu zelo škoduje. V primeru debelosti je treba najprej zmanjšati obroke, obstaja tudi hrana z oznako »light«, ki je manj izdatna, seveda pa je treba vzporedno tudi redno hoditi na daljše sprehode najprej po ravnem in počasi, potem pa hitreje in že tudi na kakšno vzpetino. Pametno se je zavedati, da je precej lažje ohranjati vitko linijo kakor odpravljati odvečne kilograme, kar velja za ljudi in živali.
Previdno z mladiči!
V tečaju za mladičke nas novopečeni lastniki pogosto sprašujejo, kako dolge sprehode je pametno delati z zelo mladimi psi in ali je res, da ne smejo hoditi po stopnicah. Stopnice res obremenjujejo sklepe, in če je kuža majhne pasme, ga ni težko nositi od dva do tri mesece po tem, ko je prišel k nam. Kaj pa nemška doga, novofundlandec ali bernardinec? Najbrž ga ni pametno imeti, če stanujete v četrtem nadstropju brez dvigala, nositi ga ne boste mogli, tekanje po toliko stopnicah dol in gor večkrat na dan pa bi pustilo posledice na hrbtenici celo pri odraslem psu. Na sprehodu mladički poskušajo lastnikom kar sami pokazati, kako daleč jih veseli hoditi: preprosto se usedejo in se uprejo nadaljevanju. To ni trma, kakor največkrat ljudje razumejo tako vedenje, pa tudi utrujenost ni vedno kriva za željo po vrnitvi domov, večina mladičkov je preprosto najsrečnejša v dnevni sobi. Če lastnik počaka nekaj tednov, bo malček z veseljem odkorakal novim dogodivščinam naproti. Ko bo minilo še nadaljnjih nekaj tednov, pa se bo vedenje obrnilo v nasprotno smer – takrat bo želel ostati čim dlje zunaj in bo poskušal zavirati konec sprehoda.
Gibanje je koristno za zdravje, vendar v pravšnji meri. Če ga je preveč, ko pes ni v dobri kondiciji, če gremo ven takoj po obroku, ko je zunaj vroče, ali gremo teč s pasmo, ki ni prilagojena za dolge proge, še posebno ne za tek ob kolesu, pa mu lahko nehote naredimo veliko škode.
