Mira Bizjan

Foto: Anda Bizjan

Ena od ustanoviteljic šole ŠVRK (poleg Metode Mikuž in Ande Ovsec Kokot).

Moje prvo srečanje s šolanjem psa se je dogajalo v počitnicah med petim in šestim razredom osemletke, ko sem vodila na sprehod sedemmesečnega sosedovega NO. Zelo me je prevzelo dejstvo, da se s psom lahko sporazumevaš in je pripravljen slediti navodilom, če razume, kaj želiš.

Potem je trajalo precej let, preden sem dobila svojega prvega psa – novofundlanca. Z njim sem preživela 13 aktivnih let: vzgoja mladiča, učenje poslušnosti in trikov v skupini novih prijateljev iz kinoloških vrst, nastopi v propagandni ekipi KD Ljubljana, lavinski tečaj, snemanje filma Sreča na vrvici, v katerem sva z Metodo Mikuž skupaj vodili mojega Rona in za par prizorov še dva dvojnika.

Ko sem že imela družino, so k nam prišli tibetanski terierji. Prva je bila psička Bita in ko so njeni mladički začeli hoditi v šolo, sem pomislila, da tečaji niso takšni, kakršni bi morali biti. Tri prijateljice smo se posvetovale in v okrilju Kluba za tibetanske pasme ustanovile prijazno šolo ŠVRK leta 1992, najprej samo za pse majhnih pasem, pozneje pa za vse velikosti psov. Prvi smo začeli z učenjem mladičkov od dveh mesecev naprej, kar počnemo še danes, poleg nas pa tudi ostale pasje šole.

V klubu KTP SLO, ki je prvi pasemski klub v Sloveniji sodelujem kot: članica UO kluba, podpredsednica vzrejne komisije, sem mednarodna sodnica za ocenjevanje zunanjosti štirih tibetanskih pasem, vsakih nekaj let imam leglo TT-jev, sem vzrejna referentka, bolj kot vse ostalo pa inštruktorica v šoli Švrk z licenco KZS že od leta 1993. Najbolj uživam, ko učim lastnike pasjih »dojenčkov«.

Metoda Mikuž

Foto: osebni arhiv

Soustanoviteljica šole Švrk.

Kvalifikacije: inštruktorica po KZS pravilih, MSc (Univerza v Southamptonu), področje: svetovanje lastnikom družnih živali. Kinološka sodnica za ocenjevanje zunanjosti psov (9. Skupina po FCI in nemški ovčarji).

Področja: šolanje in svetovanje pri neželjenih vedenjih psov in rehabilitacija. Predsednica Kluba za tibetanske pasme Slovenije. Sodelovanje pri ohranjanju in širjenju genske baze psov tibetanskih pasem.

Hobiji: ples, filmi in glasba

Družina: mama dveh otrok in babi dveh vnukinj.

Jasna Poznič

Foto: Yinepu

Izobrazba: sociologinja, mag. komunikologije, mednarodna sodnica za tibetanske pasme.

Prvega psa sem si priborila kot najstnica, po letih pogajanj s starši. Barry je bil pudelj, s pridihom foxterierja. Takrat je imela večina ljudi velike pse. Na srečo je bil Barry velik po srcu in ga njegova  višina ni motila. Dobro se je vklopil med ovčarje, novofundlandce, dobermane, briarde in mešance na temo nemcev. Dekleta smo pse šolala po Zidarjevi prvi izdaji knjige o psih. Barry je enakovredno ostalim izvajal vse vaje, vključno s prinašanjem velikanskega aporta. Žal je pri sedmih letih oslepel  na obe očesi. Na slepoto se je navadil in dočakal šestnajst let, sama se si pa obljubila, da bom odslej imela le zdrave, rodovniške pse. Tako sem prišla tako do Tibetancev.

Z njimi sem preizkusila marsikaj, od sveta razstav, agilityja, paše, dela z nosom, učenja trikcev, fit-vaj do hoopersev. V domači psarni skotena Cini uživa v vlogi AAA psa. Najraje se ukvarjam z šolanjem mojih psov. Z njimi preživim večino prostega časa.

V Švrku vodim tečaje Hoopers. Hoopersi so me je pritegnili, ker predstavljajo kombinacijo samo obvladanja, samostojnega dela in hitrosti. Primerni so za vodnike, ki so v delo s svojim psom pripravljeni vložiti nekaj časa in redno vaditi.

Saša Petkovič

Foto: osebni arhiv

Izobrazba: dipl. ing. radiologije

Moj prvi pes je bil bernski planšar po imenu Bal. Z njim sem šel v tečaj za mladičke k Švrku leta 2005. Pred tem sem imel v srednji veterinarski šoli že nekaj stikov s šolanjem psov, ko sem opravljal obvezno 14 dnevno prakso pri policiji, v šoli za šolanje policijskih psov v Podutiku.

Po končanem tečaju z Balom in opravljenem izpitu so me inštruktorice povabile v svoje vrste, postal sem pripravnik leta 2006, leta 2008 sem pridobil licenco KZS za inštruktorja.

Trenutno imamo v družini eno bernsko planšarko po imenu Ela.

Pri Švrku vodim tečaje za mladiče, nadaljevalne tečaje, ter treninge za A in B-Bh izpite.

Tanja Švigelj

Foto: osebni arhiv

Izobrazba: uni.dipl.inž.zootehnike

Psi me spremljajo že od četrtega leta starosti. Prvo »svojo« psičko mešanko sem dobila leta 2006 iz zavetišča in se z njo odločila iti v pasjo šolo Švrk. Tako se je moja zgodba s pasjo šolo Švrk začela in traja še danes. S psičko Piko sem naredila vse tečaje osnovnega šolanja, izpit BBH, ter vse izpite Rally obedience I, III, III in IV. Vmes sem dobila še njena mladička (Nila in Nilo), ki sta ostala doma in sem šolala še njiju. S psičko Nilo sem prav tako kot s Piko opravila vse tečaje, izpit BBH, ter vse izpite Rally obedience I, II, III in IV. Leta 2011 pa sem kot pripravnica začela poučevati Rally obedience. Leta 2018 pa sem pridobila še uradno licenco pri KZS za inštruktorja Rally obedienca. Trenutno imamo v družini psa Nila.

V pasji šoli Švrk poučujem tečaje Rally obedienca.