Ko ljudje razmišljajo o nabavi psa, imajo večinoma v mislih nakup ali posvojitev mladička. Veselijo se prvih mesecev z njim, pa čeprav je ta čas kar naporen, saj je od našega vložka odvisno, v kakšnega družinskega člana se bo razvil. V tem času ga moramo namreč privaditi na družinski ritem, ga socializirati, lepo vzgojiti in marsikaj naučiti. Prav zaradi tega pa želi kdo preskočiti to obdobje in se odloči posvojiti starejšega psa. Včasih tako odločitev sprejmemo v trenutku, ker zagledamo psa, ki išče nov dom, in se je nekaj zganilo v nas. Ali pa objave o kosmatincih, ki so ostali brez lastnika, beremo prav zato, ker želimo enega od njih sprejeti v svoj prijazni in razumevajoči dom, kjer bo srečen.

Le kaj premišljuje pes, ko v zavetišču čaka na posvojitelja?

Pomen značaja

Ni čisto vseeno, ali je tak brezdomec pristal pri nas zato, ker je njegov prejšnji lastnik umrl, hudo zbolel, iz katerega drugega vzroka ni mogel več skrbeti zanj, ali ga je nekdo oddal zato, ker ni zadovoljen z njegovim značajem. Pri tem je najbolj zanimivo, da bo morda prav lastnost, ki nekoga moti, drugemu v veliko veselje. Recimo, da je pes za nekoga preveč miren, nov lastnik pa je presrečen, da ga ni treba voditi na dolge sprehode, ker si hoje tudi on ne želi. Spet druga »hiba« je lahko preveč živahnosti, kar bo nekomu super, saj si s svojim psom želi hoditi na izlete in noče, da bi bil že po nekaj kilometrih utrujen. Ali pa gre nekomu zelo na živce, da je žival teritorialna in nikogar ne spusti v domač vrt ali hišo, druga družina pa živi precej na samem in potrebuje zanesljivega čuvaja. Skratka, skoraj za vsakega kosmatinca nekje obstaja primerna družina. Kakor koli gledano, malo je vseeno treba premisliti in posvojiti takšnega, ki se bo lepo vklopil v naš dom. In če bomo šli ponj v dobro zavetišče, nam bodo svetovali, katerega naj vzamemo.

Stari psi so srečni, če imajo prijaznega skrbnika, dobro hrano in košček travnika.

Prenagljene odločitve

Kdaj se tudi zgodi, da kdo nabavi mladička, in medtem ko ta raste in se razvija, ugotovi, da si je življenje s psom drugače predstavljal in da v bistvu sploh nima dovolj časa zanj, pa tudi ne zmore ga vzgojiti in zdolgočaseni kužki znajo biti res naporni, zato ga pri osmih mesecih ali še malo pozneje odda ali kar vrne vzreditelju. Morda vztraja še malo dlje, na koncu pa pri enem ali dveh letih odda pasemskega mladeniča ali mladenko.

Da se s psom dobro ujamemo, ni nujno nabaviti mladička iz legla

Prevzgoja

No, in ko si nabavimo starejšega psa, tudi če v resnici še ni star, ima ta najbrž že kakšne dobre navade, ki jih bomo veseli, ali slabe, ki jih lahko sprejmemo ali pa se potrudimo in ga prevzgojimo. Najlažje bomo to speljali hkrati z menjavo doma. Z novim okoljem in novimi ljudmi bo lažje sprejel nova pravila, kot če bi ga nekaj časa pustili, češ, naj se najprej malo navadi, potem pa ukinjali privilegije iz prejšnjega doma, kot so prosjačenje med našimi obroki, ležanje na kavču, vzpenjanje na pult, nestrpno lajanje, ko mu pripravljamo hrano …

Mira Bizjan, inštruktorica v šoli ŠVRK, Ljubljana
Foto: Primož Peer, Anda Bizjan, freepik.com

Članek je bil prvotno objavljen v Slovenskih Novicah